Zgodovina slovenskih nastopov

Začetki tekmovanja gluhih segajo v leto 1924, ko je Pariz kot prvi gostil olimpijado gluhih. Avstrijski Seefeld je bil leta 1949 prvo prizorišče zimske olimpijade gluhih. Naslednja, že 21. zimska olimpijada gluhih, bo potekala leta 2027 v avstrijskem Innsbrucku.

Med skupinami invalidov so bili prav gluhi tisti, ki so se najprej začeli ukvarjati z vrhunskim športom na mednarodni ravni. Slovenci smo vse od prvih nastopov veljali za uspešne – v času Jugoslavije so gluhi športniki osvojili šest medalj na olimpijadi gluhih, po osamosvojitvi Slovenije pa še sedemnajst.

Prvi Slovenec, ki je nastopil na olimpijadi gluhih, je bil pod jugoslovansko zastavo zdaj že pokojni Anton Kogovšek. Na zimski olimpijadi gluhih v Oslu (Norveška) je leta 1953 tekmoval v alpskem smučanju in osvojil dve medalji – v smuku je bil drugi, v kombinaciji pa tretji.

Gluhi športniki se ne morejo neposredno meriti s športniki invalidi, ki imajo gibalne omejitve, zato se športno udejstvujejo s sebi enakimi na olimpijadi gluhih, kjer dokazujejo svojo moč, vztrajnost in športni duh.

Najuspešnejši slovenski športniki:

Samo Petrač

Samo Petrač je najuspešnejši gluhi športnik v zgodovini samostojne Slovenije in verjetno tudi najuspešnejši športnik med vsemi skupinami invalidov. Je edini gluhi športnik na svetu, ki ima medaljo tako s poletne kot z zimske olimpijade gluhih.

Leta 1993 je na poletni olimpijadi gluhih v kolesarski dirki na 100 kilometrov osvojil bronasto medaljo, dve leti pozneje, leta 1995, pa je na zimski olimpijadi gluhih v Yllasu na Finskem dosegel drugo mesto v smuku. Na istih igrah je bil na stopničkah še dvakrat, saj je osvojil še dve bronasti medalji – v slalomu in veleslalomu.

Svojo izjemno moč, talent in tekmovalni duh je dokazal leta 1999 na zimski olimpijadi gluhih v Davosu, kjer je Sloveniji prismučal zlato medaljo, čeprav so mu zdravniki prav takrat odkrili, da boleha za rakom. A tudi bolezen ga ni ustavila – na naslednji zimski olimpijadi gluhih v Sundsvallu na Švedskem je dosegel še en vrhunski uspeh in v smuku osvojil srebro.

Sabina Hmelina in Lojzka Meglič

Med slovenskimi športnicami z medaljami na olimpijadah gluhih izstopata Sabina Hmelina in Lojzka Meglič. Leta 1995 sta na Finskem celo skupaj stali na zmagovalnem odru – Hmelina je osvojila zlato, Meglič pa bronasto medaljo v smuku.

Na istih igrah je Sabina Hmelina stala na zmagovalnem odru še dvakrat, saj je bila druga v veleslalomu in tretja v superveleslalomu. V Davosu (Švica) leta 1999 sta obe znova osvojili odličji – Hmelina srebro, Meglič bron v superveleslalomu. Njuna zadnja olimpijada gluhih je bila leta 2003 na Švedskem, kjer sta še enkrat dosegli dvojni uspeh: Hmelina drugo, Meglič tretje mesto v smuku.

Leja Glojnarič

Med novejšimi generacijami športnic je izjemen pečat pustila Leja Glojnarič (2002), atletinja iz Brežic, ki tekmuje v skoku v višino, sedmeroboju in metu kopja. Na 24. poletni olimpijadi gluhih v Braziliji leta 2022 je dosegla zgodovinski uspeh, saj je osvojila dve zlati medalji in s tem postala edina Slovenka, ki je na eni olimpijadi gluhih osvojila dve zlati odličji.

S tem dosežkom se je Leja Glojnarič zapisala med najuspešnejše slovenske športnice gluhih vseh časov. Njeni kasnejši rezultati, med njimi svetovni rekord v mnogoboju in bronasta medalja na balkanskem prvenstvu, le potrjujejo, da sodi v sam vrh evropske in svetovne atletike gluhih.

Izjemni košarkarji

Slovenija se je na olimpijadah gluhih, največjem tekmovanju za gluhe športnike, v košarki vedno uvrščala visoko – dvakrat tudi na zmagovalni oder. Slovenski košarkarji so osvojili srebro na olimpijadi gluhih leta 2001 v Rimu in srebro leta 2005 v Sydneyju.

Poleg tega imajo Slovenci še bronasto medaljo z evropskega prvenstva leta 1996 ter naslova evropskih prvakov iz let 2004 in 2012.