Zgodovina slovenskih nastopov

Brazilija bo med 1. in 15. majem gostila 24. poletne olimpijske igre gluhih. Začetki tekmovanja gluhih segajo sicer v leto 1924, ko je Pariz kot prvi gostil olimpijske igre gluhih. Avstrijski Seefeld pa je bil leta 1949 prvo prizorišče zimskih olimpijskih iger gluhih. Naslednje, zimske olimpijske igre gluhih, bodo že 20. po vrsti, prihodnje leto (2023.) pa jih gosti kanadski Quebec.

Med skupinami invalidov so se gluhi tako prvi začeli ukvarjati z vrhunskim športom na mednarodni ravni. Slovenci smo vse od prvih nastopov veljali za uspešne, v času Jugoslavije so gluhi športniki osvojili šest medalj na olimpijskih igrah, po osamosvojitvi Slovenije pa še sedemnajst. Prvi Slovenec, ki je nastopil na olimpijskih igrah gluhih, je bil pod jugoslovansko zastavo zdaj že pokojni Anton Kogovšek. Na zimskih olimpijskih igrah v Oslu, na Norveškem, je leta 1953 tekmoval v alpskem smučanju in osvojil dve medalji, v smuku je bil drugi, v kombinaciji pa tretji.

Gluhi se ne morejo meriti s športniki-invalidi, ki imajo omejene gibalne sposobnosti, zato se športno udejstvujejo s sebi enakimi na olimpijskih igrah gluhih.

Najuspešnejši slovenski športniki:

Samo Petrač
Samo Petrač je najuspešnejši gluhi športnik v zgodovini samostojne Slovenije in verjetno najuspešnejši športnik med vsemi skupinami invalidov. Je edini gluhi športnik na svetu, ki ima medaljo tako z letnih kot z zimskih olimpijskih iger gluhih. Leta 1993 je na poletnih olimpijskih igrah gluhih, v kolesarki dirki na 100 kilometrov, osvojil bronasto kolajno, leta 1995 pa v Yllasu na Finskem drugo mesto v smuku. Na istih igrah je bil na stopničkah še dvakrat: osvojil je še dve bronasti kolajni, v slalomu in veleslalomu. Svojo jekleno moč in izjemen športni talent, predvsem pa, da je izučenega tekmovalnega duha, je dokazal leta 1999, na zimskih olimpijskih igrah gluhih v Davosu, kjer je Sloveniji prismučal zlato kolajno, medtem ko so zdravniki odkrili, da je zbolel za rakom. Toda na naslednjih zimskih olimpijskih igrah, v Sundsvallu na Švedskem, je dosegel še en uspeh, ko je v smuku osvojil srebro.

Sabina Hmelina in Lojzka Meglič
Med ženskimi lastnicami olimpijskih medalj sta najbolj znani Sabina Hmelina in Lojzka Meglič. Leta 1995 na Finskem sta celo skupaj stali na zmagovalnem odru, Hmelinova je bila zlata, Megličeva pa bronasta v smuku. Sabina Hmelina je potem na istih igrah še dvakrat stala na zmagovalnem odru, potem ko je bila druga v veleslalomu in tretja v superveleslalomu. V Davosu v Švici leta 1999 sta ponovno obe stali na stopničkah: Hmelinova je bila druga, Megličeva pa tretja v superveleslalomu. Njune zadnje olimpijske igre so bile leta 2003, na Švedskem, ko sta spet dosegli dvojni uspeh, Hmelinova z drugim, Megličeva pa tretjim mestom v smuku.

Izjemni košarkarji
Slovenija je doslej na OI gluhih, največjem tekmovanju za gluhe športnike, v košarki uvrščala visoko, dvakrat tudi na stopničke, srebrni so bili na olimpijskih igrah gluhih, leta 2001 v Rimu in leta 2005 v Sydneyju. Poleg tega imajo Slovenci iz leta 1996 bron na EP, v letih 2004 in 2012 pa so bili prvi na evropskih prvenstvih.

Vir: Spletna TV